27. feb. 2007

Gospod Matjaž Hanžek, hvala !

Smetarjevi nekako ne verjamemo v psihiatrinjo na čelu človekovih pravic (ali psihiatri po bolnišnicah spoštujejo človekove pravice?).
Kakor ne verjamemo v vojaka na čelu vlade.

Varuh človekovih pravic

Maškare


Te dni se tudi v režimskih Delu in Večeru pojavljajo novice: "Maškare prevzele oblast v Mariboru. Maškare prevzemajo oblast v Celju. V Novem mestu so oblast prevzele maškare."
To vemo že kar nekaj časa. Zakaj o tem pišejo zdaj!?

prosto po Tanji Torbarini, Globus, 23. februarja 2007

Janez Podobnik Podpoštenjak

















Tole, kar vidite na fotkah, je pravno veljavna pogodba. Za Janeza Podobnika Podpoštenjaka. Za vrhovno državno tožilko in njene specialne enote. In za podobne tiče, ki vkup letijo. Če boste s podobno pogodbo kot fizična oseba prišli na sodišče, se vam bodo smejale še klopi. Janezu pa se ne smeji niti Marjan. Niti Janez.

Številke nam, še posebno v evrih, povedo vse manj. Tudi tičejo se nas vse manj. Lumparije so način vladanja aktualne vlade. Če se milo izrazimo. Če pa rečemo bobu bob (kakor letošnji Večerov nagrajenec, na primer), pa bi zapisali: lopovščine, kriminal, korupcija in podobno.

Pa poglejmo drugače, da bo bolj jasno, kaj je Janez Podobnik Podpoštenjak odobril podjetju PUH. Brez dogovora! Brez javnega natečaja! Brez pogodbe! In brez naročilnice! Odobril jim je 1.130.000 evrov. Prevedeno v razumljivejši jezik: Podpoštenjak je podjetju PUH odobril znesek, ki bi zadostoval za 2.165 minimalni slovenskih mesečnih plač. Ali še drugače povedano: 180 ljudi bi celo leto prejemalo minimalno slovensko plačo v znesku 521,83 € mesečno. Da ne preračunavamo v kakšne medicinske aparate, pri katerih so podkupnine samoumevna kalkulativna postavka.

Komu je podjetje PUH plačalo provizijo? Janezu Podpoštenjaku? Marjanu Podpoštenjaku? Njegovi stranki? Ali nekomu četrtemu, ki je denar po ovinkih pripeljal do prvoimenovanih?

Rejtingi Janezu Janši in njegovim oprodam drastično padajo. Prav te dni so nam postregli s svežimi rezultati. In to je pravzaprav še edino, kar hrabri in daje upanje. Da v tej deželici na sončni strani Alp še nekaj malega tli.

■ faksimile »pogodbe«, Dnevnik, 23. februarja 2007
■ družinsko ime Podpoštenjak; po Mladini

Partija šaha

Imajo me v šahu.
Konji.
(N.N., 1969)

Človek

Težko je (p)ostati dober človek.
Kljub slabi konkurenci.
(R.D., 1969)

Martin Strel Amazonski

Martin Strel se vpisuje v klub naših političnih lažnivcev. Niti trudi se ne, da bi bile laži vsaj na prvi pogled verjetne. Pa poglejmo, kaj je izračunal naš neznani obiskovalec, katerega preprosto in logično razlago smo prejeli po elektronski pošti.

Če je vrli Martin Strel drugi dan preplaval res 121 kilometrov (prejšnji dan ''samo'' 102 km) v dvanajstih urah, to pomeni, da je na uro opravil deset kilometrov.
Primerjava: na tekmi za svetovni pokal v daljinskem plavanju je 4. februarja v argentinskem Santa Feju na reki Rio Coronda Bolgar Petar Stojčev 57 km tekmovalno preplaval v sedmih urah, 29 minutah in 30 sekundah.
Strel bi pometel s konkurenco svetovnih plavalcev, ki so se udarili za nagrado 13.000 dolarjev, saj bi enako razdaljo preplaval v petih urah in 42 minutah.

Njegova hitrost je namreč matematično impozantna: v eni minuti preplava 166 metrov in nekaj centimetrov poleg. Če obrnemo v bolj razumljivo številčno vrednotenje njegovega plavanja, je Strel drugi dan svojega plavanja po Amazonki v eni sekundi preplaval dobrih 2,7 metra oziroma bi 50-metrsko razdaljo preplaval v 17,99 sekunde in tak tempo zdržal kar polovico dneva!

Svetovni rekord na 50 metrov v prostem slogu je 6. junija 2000 v Moskvi postavil ruski plavalec Aleksander Popov z rezultatom 21,64. Po plavanju je bil utrujen za umret, naš Strel pa bo tako nadaljeval še dobra dva meseca. Vsak dan!

Sicer pa vemo, da ga je pred časom v bazenu nažgal celo ne preveč vitki Sašo Hribar.

Kdo ima koga za norca v dolini Šentflorjanski, ni več vprašanje!

26. feb. 2007

Črno in belo

Naša svetla prihodnost
bo našim potomcem
črna preteklost.
(prosto po R.Z., 1974)

Kompas

Tokrat smo prehiteli Dnevnik, iz katerega sicer radi citiramo modre misli, satirične karikature in druge prispevke. V Dnevniku so komaj danes objavili zgodbico o Pergarjevi prodaji Kompasa Hrvatom. Za svoj račun in žep. Mi smo o tem že pisali; gl. Kompas je hrvaški. Ob tem zapišimo, da je bil Pergar utemeljeno osumljen malverzacij že pri lastninjenju Kompasa. V procesu, ki je trajal čudežnih 11 (enajst) let (?!), je bil nazadnje (čudežno) oproščen. Bi znali biti pa ti čudeži v kakšni navezi z vprašanji v zadnjem odstavku.

Pripravljamo pa še eno zgodbo iz Kompasa. Pred združitvijo v Kompas, d.d., je podjetje Kompas Holidays, domnevno pa tudi podjetje Kompas Turizem, skoraj 10 let 40 in več odstotkov plače delavcem izplačevalo v gotovini. Brez plačila ustreznih prispevkov.
Ko je eden od zaposlenih, ki nas je z zgodbo seznanil, podal ustrezno prijavo kriminalistom (v vednost predsedniku Janši, veletožilki Brezigarjevi, veleministru Mateju), so ga ti zavrnili, ker ni predložil ustreznih dokazov!? Pomagalo ni niti to, da bi ob pregledu dokumentacije na ZZPZ zaznali dve opazni amplitudi padca/dviga plač, za katere z ekonomskega vidika ni bilo nikakršnega vzroka. Oba Kompasa sta namreč vsa ta leta poslovala v rdečih številkah.

Je (bil) Kompas vseskozi nedotakljiv tudi zato, ker je v času Jugoslavje ilegalno uvažal orožje za slovensko policijo. Ali pa zato, ker je (bilo?) v Kompasu kar nekaj sodelavcev UDBE oziroma policije? Morda zaradi tega, ker so iz Kompasa (včasih?) policiji posredovali osebne podatke potnikov, ki so vplačevali dražje aranžmaje, na primer smučanje v Švici. Ali pa zato, ker Kompas že vsa leta iz sence vodi Srb Joško Nadj, ki v Frankfurtu ne posluje le za Kompas (in zase!). Morebiti zato, ker so s Kompasom brezplačno ali z znatnimi popusti potovali vidni slovenski politiki, gospodarstveniki, sodniki, športniki...? Ali zato, ker je eden od direktorjev prijateljeval z razvpitim tožilcem Železnikom? Vprašanj je še veliko. Odgovorov tudi. Le da jih udeleženci na vse mogoče načine prikrivajo in skrivajo. Zelo zapleten gordijski vozel.

22. feb. 2007

Čista resnica

Mi smo za čisto resnico.
Pa čeprav jo moramo spolirati.
(slogan vodeče pozicijske stranke)

21. feb. 2007

Človek ni konj

V cirkusu je zanimiva točka, ko človek jaha konja.
V življenju je vsakdanja, ko konj jaha človeka.
(N.N., 1974)