Prikaz objav z oznako Nasveto(ovalnica). Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Nasveto(ovalnica). Pokaži vse objave

12. dec. 2006

Stojan Zdolšek


Tole je tip, ki samega sebe še vedno imenuje odvetnik. Tako ga še vedno titulira tudi cehovska Odvetniška zbornica. V pričakovanju postopka, imenovanega vrana vrani.

Tole je tip, ki se je leta napajal pri koritu Jankovićevih, Electinih in Mercatorjevih. Potem pa je lepega dne pozabil, da se tam, kjer se je, ne serje. Nastopil je proti svojemu klientu. Stvar je navidez preprosta. Ta tip ne bi smel nikoli več prestopiti vhodnih vrat slovenskih sodišč. Kvečejmu kot osumljenec. Pa ne bo tako preprosto.

Pripoveduje mi prijatelj, da je bil nedolgo tega pri eni znani in fini odvetniški (z)družbi. Ni pomemben, zato ga ni sprejel šef. Niti njegovi najožji sodelavci. Z nasvetom ga je v 15-minutah oborožil eden od drugoligašev. To ga je koštalo 60.000 tolarjev. Drugoligaš je odprl predal svoje masivne pisalne mize in z Armanijevim rokavom pobrisal tisočake v predal. In zaprl. Ko ga je prijatelj pobaral po računu, je rekel: "Potem bo pa honorar nekoliko višji." Pa sta šla vsak svojo pot. Pravzaprav je (od)šel prijatelj. Drugoligaš je ostal. S svojo mizo, predalom, Armanijem in (za)prisego.
Drugi prijatelj pa, ki ima za prijatelja odvetnika, mi je citiral odvetnikovo izjavo: "Še dobr', da so se nam honorarji tol'k' zvišal'. Zdaj lažje delimo s sodniki."
Moj odvetnik, ki zaposluje še pripravnico, pa mi je zaupal, da ima hkrati (istočasno!) v paci okrog 500 primerov. Kar sem opazil tudi sam, ko je Vrhovno sodišče presodilo, da je odvetnik v mojem primeru naredil nekaj napak v škodo klienta.

Imajo te zgodbice iz lagodnega življenja odvetnikov kakšno skupno točko? Morda. Bomo videli, kako se vrane pomenijo. In odločijo. Glede na drugo zgodbico, pa je epilog prve bržkone že spisan in zapečaten.

Ta tip bo še naprej odvetnik. Pa ne kakšnim prav posebno pametnim ljudem.

3. dec. 2006

Nežmah(ten)


V sicer priljubljeni nam Mladini, nikoli, ampak zares nikoli niti ne preletimo strani dr. Bernarda Nežmaha. Uboga naša znanost in njeni doktorji, ki morajo svoje pljunke podprepiti z desetimi klicaji ali desetimi vprašaji. Morda pa bi gospod doktor vsakemu svojemu bralcu podelil kar osebnega prevajalca!? Ne bo jih potreboval prav veliko.

P.s.: mačkano zloben je pa tudi urednik, ki mu je v neposredno sosesko naselil bister um Marka Zorka ali pronicljivega Jurija Gustinčiča. Z enim samim klicajem! Pa brez slehernega vprašaja.

29. nov. 2006

Bojkotira(j)mo!

Britanci, kjer etična vprašanja na področju trgovine proizvajalcem že povzročajo resnejše probleme, svetujejo bojkot naslednjih blagovnih znamk:

Bacardi. V svojih marketinških aktivnostih nenehno poudarjajo kubanske korenine. Po drugi strani pa aktivno sodelujejo v protikubanskih lobističnih skupinah v ZDA.
Coca-Cola. Zaradi represij zoper aktivnosti kolumbijskih sindikatov.
Colgate, Palmolive. Zaradi poizkusov na živalih.
Lonely Planet, vodniki. Zaradi informacij o potovanjih v Burmo. Vso turistično infrastrukturo so s prisilnim delom zgradili prebivalci, ki so jim na ta način kratili osnovne človeške pravice.
Microsoft. Eden glavnih donatorjev republikanske stranke G. W. Busha.
Rolls-Royce. Zaradi investicij v Burmo (gl. zgoraj).

Britanski listi dodajamo domače predloge za bojkotirat:
Založba Učila International
Stojan Zdolšek (odvetnik, v oklepaju)
Kolosej, mega kino, kjer so med prvimi s podražitvami napovedali prihod evra. Zato, da nas oderejo še z vstopnico, če nas pred predstavo že njihovi cocaloraji in koruzniki. Pa nam za ta denar v dvoranah ne zagotovijo niti osnovnega reda in miru.








12. nov. 2006

Mobbing

Šikaniranje, sodobnejši izraz je mobbing, je ponavljajoče in neprimerno ravnanje z zaposlenimi, ki ogroža njihovo varnost in zdravje.

Mobbing je lahko izražen:
z zmerjanjem, kritiziranjem, poniževanjem in obrekovanjem;
s spolnim nadlegovanjem;
z osamitvijo zaposlenega, ki ne dobiva novih nalog, ali pa se mu dodeljujejo nesmiselne naloge, ali pa takšne, ki so pod ravnijo njegovih delovnih sposobnosti;
s preselitvijo v prostore, povsem neprimerne za opravljanje dela (pogosto na hodnike, v prehodne prostore, brez priključkov za računalnik ali celo brez elektrike).

Posledice so lahko težke, dolgoročne in težko ozdravljive, reflektirajo pa se z zmanjšano storilnostjo, z agresivnostjo ali s popolno pasivnostjo, z depresijo, ki se neredko konča celo s samomorom.

Mobbing v veliki večini primerov ni posledica slabosti prizadetega, ampak nesposobnosti in slabosti vodstvene strukture ali posameznika v njej.

Kako se borite proti mobbingu?!
Pomoč najprej skušate poiskati pri nadrejenih. Če se za to ne zmenijo, se obrnite na Sindikat in na
Delovno in socialno sodišče;
Pišite natančen dnevnik. In pazite, da vam ga ne ukradejo. Delodajalec, ki se poslužuje mobbinga, pogosto tudi ponareja dokumente in krade.

Obiščite koristne spletne portale:
Ministrstvo za javno upravo
Združenje za pomoč žrtvam mobbinga (hrv.)
Pravniki
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
Bully OnLIne (angl.)

gl. tudi Lažnjivi kljukec