Tole, kar vidite na fotkah, je pravno veljavna pogodba. Za Janeza Podobnika Podpoštenjaka. Za vrhovno državno tožilko in njene specialne enote. In za podobne tiče, ki vkup letijo. Če boste s podobno pogodbo kot fizična oseba prišli na sodišče, se vam bodo smejale še klopi. Janezu pa se ne smeji niti Marjan. Niti Janez.
Številke nam, še posebno v evrih, povedo vse manj. Tudi tičejo se nas vse manj. Lumparije so način vladanja aktualne vlade. Če se milo izrazimo. Če pa rečemo bobu bob (kakor letošnji Večerov nagrajenec, na primer), pa bi zapisali: lopovščine, kriminal, korupcija in podobno.
Pa poglejmo drugače, da bo bolj jasno, kaj je Janez Podobnik Podpoštenjak odobril podjetju PUH. Brez dogovora! Brez javnega natečaja! Brez pogodbe! In brez naročilnice! Odobril jim je 1.130.000 evrov. Prevedeno v razumljivejši jezik: Podpoštenjak je podjetju PUH odobril znesek, ki bi zadostoval za 2.165 minimalni slovenskih mesečnih plač. Ali še drugače povedano: 180 ljudi bi celo leto prejemalo minimalno slovensko plačo v znesku 521,83 € mesečno. Da ne preračunavamo v kakšne medicinske aparate, pri katerih so podkupnine samoumevna kalkulativna postavka.
Komu je podjetje PUH plačalo provizijo? Janezu Podpoštenjaku? Marjanu Podpoštenjaku? Njegovi stranki? Ali nekomu četrtemu, ki je denar po ovinkih pripeljal do prvoimenovanih?
Rejtingi Janezu Janši in njegovim oprodam drastično padajo. Prav te dni so nam postregli s svežimi rezultati. In to je pravzaprav še edino, kar hrabri in daje upanje. Da v tej deželici na sončni strani Alp še nekaj malega tli.
■ faksimile »pogodbe«, Dnevnik, 23. februarja 2007
■ družinsko ime Podpoštenjak; po Mladini
