Bručan na križ

Poslušam zgodbo zdravnika iz onkološke klinike. “Na najbolj nujno operacijo čaka samo pri meni 6 pacientov. Naše operacijske so še vedno prazne. Ker so odgovorni nesposobni in razpisne dokumentacije ne znajo pripraviti. Zato, ker delajo po 4 ure in imajo proste vikende. Potem pa pravijo, da so preobremenjeni. Ker se pokvarjeni in se niso pravočasno dogovorili o provizijah.” Gledam prostrane, prazne operacijske dvorane. Postavljene z našim denarjem. Za nas. Grozljivo. Strašljivo. Že samo to je razlog, da bi morali Bručana razpeti na križ, ne le odstaviti. “Na Kliničnem centru nam pa ne dajo prostih terminov za operacije. Ne vem, kam to pelje? Vsak od šestih lahko že jutri umre. Da ne govorim o njihovem trpljenju. Tega človek, ki je fizično zdrav, ne razume.”