Slabo pečeno jajce

Nadškof Rode je v petek blagoslovil doprsni kip dr. Lamberta Ehrlicha, duhovnika in univerzitetnega profesorja in nekakšnega "ideologa domobranskega gibanja", ki so ga vosovci ustrelili aprila 1942 v Ljubljani. Razlog umora ali justifikacije, kakor so temu rekli takrat, je bilo Ehrlichovo odkrito sodelovanje z Italijani. Konkretneje, ustreljeni profesor je Italijane prosil za pomoč pri oblikovanju "avtonomne varnostne službe". Njegova prošnja je seveda daleč od krščanskega pacifizma in božje zapovedi Ne ubijaj.
To dejanje nas ne sme presenečati, ker je podobno dejanjem, ki so se že dogodila tako v Sloveniji kot širše. Pri nas je bil temu podoben poizkus rehabilitacije škofa Gregorija Rožmana, zunaj pa nedavna beatifikacija 233 udeležencev španske državljanske vojne, ki so se vsi borili na Francovi strani. Rimskokatoliška cerkev (RKC) se v nekaterih krajevnih cerkvah idejno orientira podobno, kot se je orientirala v času druge svetovne vojne. V tem se morda celo malce zadržuje, ker se zaveda, da bi bile nekatere preveč neposredne povezave škandalozne. Problem niti ni toliko v tem, da RKC počasti spomin na omenjane osebe, naj ga, problem je predvsem v tem, da je hkrati neobčutljiva za katoličane ali nekatoličane, ki so bili v spopadu udeleženi na drugi strani. Ob tem pa se predstavlja kot institucija univerzalne pravičnosti. V čustvenem smislu je RKC kot slabo pečeno jajce, na eni strani je sluzasta, na drugi zakrknjena. V španski državljanski vojni so bili katoličani tudi na republikanski strani, nikogar izmed njih pa niso razglasili za blaženega. Pa kaj, če ga niso! Toda ali je mogoče, da noben katoličan iz Guernice ali Badajoza ni vreden takšnega spomina kot kakšen frankist? Popolnoma verjamem, da je marsikateri domobranec padel v prepričanju, da se bori za plemenite cilje, vendar so v najboljši veri padali tudi katoličani na drugi strani. Med pričevalci za vero pa ni nobenega slovenskega partizana. Tako zaplankana ustanova si ne zasluži imena vesoljna.

Slabo pečeno jajce, intervju z dr. Marjanom Smrketom, sociologom religije, Mladina, 3. junija 2002 (odlomek)