7. feb. 2007

Črno enoumje

Lagal nam je premier, laže Mate, laže Bručan, laže Erjavec ... Laž nam servirajo kot življenski slog. "Zlažite se! Če vas dobijo, se opravičite ali pa tudi to ne." Premier se je opravičil. Drugi vztrajno lažejo naprej. Najbrž v soglasju s premierom. Eno opravičilo letno bo pa ja zadostovalo. Laž ima morda res kratke noge, ampak globoko denarnico.

Če vas pri laži zalotijo, mirno povejte, da je to zarota političnih nasprotnikov ali prejšnjega režima. Komunistov. Kučana. Kardelja. Tita. Kraigherja. Enoumja. Kakršnega v izboljšani različici plasirajo današnji oblastniki. Razlike so ogromne, v barvi je še najmanjša. Včasih rdeče, danes vatikansko črno. Pa v kulturi. Prejšnje enoumje je bilo enoumje s stilom. Tole je pa drvarsko. Kakor njegovi kreatorji. Pukšič. Jerovšek. Petek. Rupar. Plemeniti (v šefovi riti). Kelemina. Zamernik. Dovčerajšnji kmetiči so postali prvoligaški diplomati. Včeraj copata, danes vodja državne diplomacije (copata ostaja). Včeraj kmetič, danes minister. Še lani avtomehanik, letos vodja kluba posrancev. Pardon, poslancev. Pa še nekaj. Dovčerajšnji oblastniki niso bili pogoltni. Hiša. Mogoče vikend. Kakšna navidezno vredna slika navidezno cenjenega umetnika. Pa protokolarni kolački in darilca direktorjev - simpatizerjev. Ne, temle danes to ne zadostuje. Oni ne bi eno hišo. Po eno tudi za otroke. Pa tudi darila direktorjev niso zadostna. Oni vzamejo, pardon, zlastninijo, kar celo tovarno. Da se bo našlo za dni, ko v dnevni politiki morda vendarle ne bodo tako zelo nepogrešljivi. Ti dnevi pa prihajajo. S hitrostjo, ki je premosorazmerna primitivnosti, lažem in krajam. Piloti jo merijo v Machih. Volilci pa v Patriah.