16. feb. 2007

Demokracija


Včeraj so zastopniki ljudstva, ki jih nisem volil, ugotovili, da lažnivi kljukec, minister Erjavec, ki so ga v fotelj posadili (taisti) zastopniki ljudstva, ki jih nisem volil, ni zavajal. Do včerajšnjega dne sem bil v globoki človeški zmoti. Prepričan, da (me) je zavajal. Pa je, cvet slovenstva, ki ga nisem volil, mojo zmoto prijazno, a odločno in (eno)glasno zavrnil. Iz česar sledi: cvet na cvet, venec.


Najprej me je prešinilo. Potem pa zmrazilo. Ko so postali zastopniki ljudstva, vsi tile, ki jih nisem volil, so ljudstvo zamrznili. Odmrznili nas bodo, ko se vrnejo med nas. In jim bo med nami spet toplo okoli velikega srca, ki bije samo za nas. Rdeči bodo spet rdeči. Od sramu. Ali pa zaradi rje. Bojim se le, da bodo črni že nekoliko sivi. Od zariplosti. Ali pa od starosti.

A zakaj so zamrznili ljudstvo, ki ga zastopajo v parlamentu? Da se ne (po)kvarimo. Tačas, ko so oni, zastopniki ljudstva, ki jih nisem volil, tako zelo daleč stran od nas. In od vas.

neposredno iz parlamentarnega teatra; besedna igra, ki iz farse prerašča v dramo