Cerkvena televizija Slovenija

Te dni sta me zaščemeli dve zadevi, ko sem se, ubogi naročnik električne energije, preklapljajoč kanale, za hip pomudil na Cerkveni televiziji Slovenija.

Gledam soočenje v Studiu City. Doktor Anton Komat, svobodni raziskovalec. Nasproti Jožef Jerovšek. Nesvobodni suženj generala na oblasti (a niso bile vse državne ureditve, ki so jih po svetu v zadnjih 60 letih vodili generali, diktature?!). Nekaj časa gledam. Poslušam samo kmetiča na oblasti. Znanstvenik ne pride do besede. Zaradi lastne osuplosti. In zaradi sogovornikove (?) neotesanosti. Voditelj je zbegan. Ali prodan? Mar tudi ti, Marcelbrut? Pesticidi koristijo slovenskemu narodu! Najprej so nam (subvencionirani z našim denarjem) zasvinjali vso zemljo. Zdaj nam pa skušajo prodajati dvakrat dražjo ekološko pridelano zelenjavo. Pridelano na tej isti (za naslednje rodove zasvinjani) zemlji. Sem edini, ki je nekoliko zmeden?

In potem, glej ga zlomka. Kot obliž na (pesticidno) rano. Partizanski pevski zbor. V udarnem terminu Tistega lepega popoldneva! Kot bi zahajajoče, krvavo rdeče sonce razparalo črno nebo. Do samega hudiča. Nekaj me je zaščemelo vzdolž rok. Mravljinci. Fantje, svaka čast! Zboru za pesem. Ladotu in uredniku za jajca! A je to res isti urednik, kot pri Marcelbrutu?