Slovenska podjetja, ki poskušajo poslovati na območju nekdanje Jugoslavije, utegnejo spet postati talci okorne zunanje politike, ki jo skozi več vladajočih režimov uteleša Dimitrij Rupel. Z izjavo, da Srbiji za vnovično oživitev pogajanj z EU ne bo treba izročiti Ratka Mladića, Rupel dolgoročno ni ustregel nikomur, še najmanj Sloveniji, pravi Zijad Bečirovič z inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes. "Dajanje potuhe radikalcem in nacionalistom, kar počne Rupel, je lahko nevarno za vso regijo. Če se izkaže, da je to stališče slovenske vlade, ji lahko to precej omaje verodostojnost pred predsedovanjem EU," meni Bečirović. Iz kabineta predsednika vlade Janez Janša so nam sporočili, da tako kot doslej podpirajo vključevanje Srbije v EU ob izpolnjevanju postavljenih pogojev. Za komentar Ruplove izjave pa so nas napotili na Ministrstvo za zunanje zadeve, vendar nam to do konca redakcije ni odgovorilo.
Ali dajanje potuhe radikalcem v Srbiji posredno lahko pospeši osamosvojitev Kosova oziroma komu koristi tovrstna sprememba stališč? "Po mojem mnenju Rupel s to izjavo ni koristil nikomur in to gotovo ne more pozitivno vplivati na posel v regiji," nam je povedal Borut Šuklje, poslovnež v Srbiji in nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu. "Naša težava je zlasti v tem, da se Evropi ves čas prodajamo kot poznavalci regije, s takimi potezami pa svojo verodostojnost postavljamo v čudno luč," dodaja Šuklje.
Novica Mihajlović, Finance, 31. januarja 2007 (odlomek)