Vrnite mi mojo Slovenijo!

(odlomek)

“… Iskreno moram povedati, da sem hotel pisati o škandalu zaradi cenzuriranega nastopa hrvaške rock skupine Let 3 v slovenski televizijski oddaji Tistega lepega popoldneva. Na televiziji sem poslušal nekega urednika, direktorja ali kar je že pač bil, kako je razlagal koncept družinske televizije, v kateri imajo svoje mesto menda tudi upokojenci, ki gojijo rože, in ne kosmati rockerji, ki jim rože štrlijo ven iz riti. Gledal sem tega lesenega moža in začel pisati tekst, kako svobodoljubna Slovenija moje mladosti počasi postaja majhna, malomeščanska Hrvaška …

… Vsakič, ko Naomi Campbell udari hišno pomočnico s telefonom, ko se na glamurozni zabavi, kot je ta v Ljubljani, napije šampanjca, pleše brez spodnjega perila in razbija, kar ji pride pod roke, ko se med abstinenčno kokainsko krizo prepira s policijo, ko se ji zjutraj ne da potovati na modno revijo v Milano ali ko jo sredi New Yorka aretira policija, se s tem ukvarjajo članki, namenjeni znanim osebnostim, in vsaka njena kaprica ji je spregledana. Iz nekega razloga barva njene kože nikoli nikogar ne moti (ker ni državljanka Slovenije in nima stalnega bivališča v Sloveniji; op. Smetar).
Trideset temnopoltih slovenskih nesrečnikov nima te sreče: ko se napijejo in med seboj zmlatijo ali ko se prepirajo s policijo, tega ne popisujejo članki o družbeni smetani, temveč članki v črni kroniki. In nikoli se tega ne razlaga z njihovimi muhami in kapricami, temveč kar z barvo njihove kože. To so Cigani, člani družine Strojan iz vasi Ambrus, ki ne bodo nikoli imeli črne Diners Exclusive kartice (Diners je Naomi Campbell povabil v Ljubljano, da jo za 100.000 baksov honorarja razkaže izbranim imetnikom njihovih kartic!?; op. Smetar) …

… In kot pred dvajsetimi leti, vendar zdaj v obrnjenih vlogah, konzervativna slovenska televizija cenzurira provokativni hrvaški aletr-rock band, v hrvaškem Big Brotherju zmaguje mladi, temni Rom, medtem ko razbesnjeni Slovenci z baklami in vilami linčajo ciganske družine na robu Ljubljane in malomeščanska, obupna glembajevska in hrvaška Slovenija v hali B2 Gospodarskega razstavišča z mobiteli snema temnopolto manekensko zvezdo …

… Vrnite mi mojo Slovenijo!”

Boris Dežulović (izjemno bran hrvaški pisatelj in publicist), Kje so tiste stezice;
Dnevnik, 25. november 2006
dezulovic@inet.hr